Milo Moiré je odrasli filmski umetnik in konceptualni umetnik švicarskega porekla, s slovaškimi in španskimi koreninami, ki je postal znan po umetnosti performansa poleg erotičnih filmov, z uporabo svojega telesa in golote kot izraznega orodja. Med svojo kariero je ustvarjal dela ozaveščanja, kot je Plopegg št. 1, ki jih je predstavil v Art Kölnu leta 2014, kjer je iz svoje vagine iztisnil jajca, polna barve, na platno, s čimer je ustvaril abstraktno umetniško delo, ki so ga kasneje primerjali s testom Rorschach. V svoji predstavi "Script System No. 2". Gol se je pojavil na razstavi Art Basel z imeni kosov oblačil, naslikanih na njegovem telesu, da bi raziskal družbena zborovanja in biblijo kognitivne psihologije, s čimer je podvomil v vsakdanjo avtomatizacijo. V projektu Mirror Box je leta 2016 obiskal Düsseldorf, Amsterdam in London, kjer je svoje telo skril z zrcalno škatlo in povabil tujce, naj se 30 sekund dotikajo njegovih prsi ali genitalij, kar je leta 1968 poklon Valerie Export to Touch and Tap Cinema. Delo Mila Moiréja je pogosto provokativno, giblje se na robu umetnosti in pornografije, ki je namerno angažirana in navdihnjena z umetniki, kot sta Marina Abramović ali Joseph Beuys. Leta 2015 je bil aretiran v Parizu, ker je bil poziran pred Eifflovim stolpom za selfije s turisti in v Londonu za Mirror Box. Aktivn je tudi v filmski industriji za odrasle in na svoji spletni strani za honorar ponuja »uncenzorirane« videospote, bil pa je tudi v filmu Mad Heidi (2022) in Ninja Warrior Švica (2018). Živi v Düsseldorfu, v družbenih medijih, kot je platforma BestFans, pa svoje oboževalce kontaktira z ekskluzivno vsebino. Njegovo delo je tako slavno kot kontroverzno, mnogi ga imajo za primer svobode umetniškega izražanja, medtem ko drugi, na primer, kritik The Guardian, Jonathan Jones, smatrajo njegova predavanja za neumna in obupana.